Leto je bilo športno aktivno. Tekli in kolesarili smo tako vsak posebej, kot tudi skupaj. Udeležili smo se tudi nekaj prireditev in tekmovanj. Po dolgem času, je bilo to moje prvo leto, ko je šlo kolo nekako na stran, v ospredje pa so prihajali tekaški copati. Iz teka v tek bolj sem spoznaval, da mi tek v naravi (trail) bolj leži kot tek po trdi podlagi. V naravi je tek, čeprav po isti poti, vedno drugačen. Sekunde niso pomembne in omejitve s časom ni.

Človek se sprosti, naslednji dan pa si zopet ustvarjalen in pozitiven. Ko si večina ljudi po končanem dnevu privošči zaslužen počitek, se za nas najlepši del dneva šele začenja. Zagnanost, motivacija in veselje do gibanja nas žene naprej.

Čelna svetilka pa v gozd, na Gorjance, včasih pa tudi na cesto. Posebej bi se rad zahvalil Eriku, kateri je največkrat moj sotekač. Skupaj štejeva očke srnjadi in ostalih živali, ki jih preseneti svetloba naših svetilk. Ob vseh aktivnostih, ki jih imamo, je šport tudi edina priložnost za druženje s prijatelji. Tudi letos si je Erik prišportal naziv šprtnika leta DŠI.

Hm, Trdinov vrh, ?? log, Otočec, Hm 47km

 

Pretekli smo tudi

  • Novomeški polmaraton 21km
  • Podbrdo trail 42km
  • Iz Birčne vasi na Vahto, Miklavž, čez Kobile do Kostanjevice 52km
  • Od meje do meje (Sečovje – Lazaret) 43km
  • Tek Prijateljstva Nm, D.T., Žbk 36km
  • Iz Nm čez Gorjance do Suhorja in nazaj 51km
  • Iz Podgore na Biokovo ????

Ob 4.020 km bi lahko našteval in našteval do točke, ko bi zopet zadišalo pivo. Morate probat. Po treh in več urah teka je pivo kot »naravno zdravilo«. Paše zraven!

Lp Sandi in ŠD 184 extreme